Prejšnji petek smo praznovali Damjanov rojstni dan in med drugim okrasili smrečico. Tu je načeloma navada, da se smrečico okrasi 1. decembra, če pa ne takrat pa vsaj v prvem tednu decembra. Tako da imamo zdaj že en teden smrečico postavljeno. Malo je čudno, ker sem navajena, da se drevo postavlja na božični večer in zdaj nevem kaj naj takrat delamo. Verjetno bomo toliko več kuhali in pekli :)
No v torek sva pa šla na zelo dolg sprehod do tiste njihove gore Mauao, po kateri ima mesto ime. Do tja je približno za dve uri hoje. Mauao po maorsko pomeni gora, se pravi je to gora Gora, zato ji tudi vsi pravijo kar Mount. Dejansko je to davno ugasli vulkan. Ni ravno visok (232 m), ima pa čudovit razgled na celo mesto in okolico. Zelo zanimivo je videti, ker razen te gore ni daleč okoli nobene vzpetine. Na vrh se gre po stopnicah. Bil je krasen dan in na vrhu ni niti malo pihalo, tako da sva bila kaki 2 uri tam gori v senci in malo dremala :)
O gori kroži tudi maorska legenda:
Nekoč je bil gora brez imena, ki je živel na robu gozda Hautere. Bil je suženj gore Otanewainuku. Nedaleč stran je bila gora Puwhenua, čudovito lepa gora, ki je bila pokrita s prelepim zelenjem gozda Tane.
Gora brez imena se je zaljubil v goro Puwhenua, na žalost pa je Puwhenua srce dala Otanewainuku. Tako je brezimenska gora iz obupa hotel narediti samomor tako, da bi se utopil v Pacifiku (maorsko Te Moananui a Kiwa). Ker pa gore ne morejo hoditi, je na pomoč poklical patupaiarehe (ljudi s čarobnimi močmi, ki so živeli v gozdu Hautere) in jih prosil, da ga s čarobnimi vrvmi odvlečejo v ocean. In res so ga počasi odvlekli proti oceanu, čisto do roba vode.
Takrat pa je bilo že čisto blizu zore in sonce se je dvignilo na nebo in brezimensko goro prikovalo na tisto mesto, kjer je v tistem trenutku stal. Ker so patupaiarehe nočna bitja, so zbežali nazaj v gozd Hautere, preden bi jih lahko zajela sončna svetloba.
Patupaiarehe so goro poimenovali Mauao. Danes je uradno ime za goro Mount Maunganui, enako kot mesto, Maori pa ji še vedno pravijo Mauao in tudi ko prideš do same gore, je tam velikanska tabla, na kateri piše Mauao.
Ko sva prišla z gore sva šla preizkusit sladoled, za katerega vsi pravijo, da je nejboljši v mestu in sva presodila, da je res zelo dober (sami pečejo vaflje/kornete). Medtem ko sva jedla sladoled naju je ustavil neki tip, ki je po mojem mnenju malo preveč resno vzel film 2012, ker nama je razlagal, da bo papež umrl in nasledil ga bo belgijski papež in potem bo Obamo zamenjal neki drugi črnski predsednik, ki bo po nevemkakih kolobocijah sprožil atomske bombe, ki bodo uničile severno poloblo. No nauk tega je, da ko prideta belgijski papež in drugi črnski predsednik ZDA, je treba zbežat v Novo Zelandijo ali v Argentino. Tako da trenutno sva očitno varna :D
Nazaj do hiše sva šla po plaži in je bilo super, samo Damjan je malo nastradal, ker je tja grede dobil žulj na peti in mu je na plaži prišel pesek noter, tako da je moral izvajati cele operacije z žepnim nožkom, da ga je spravil ven. Na koncu sva bila kar utrujena, ker je bilo za nama precej hoje, sploh po pesku je naporno hoditi, ampak je bilo vredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar