In kako je sploh prišlo do nastanka tega mesta? Ko so se Avstralci odločili, da se bodo združili v eno državo, so namreč potrebovali glavno mesto in tako sta se sprla Sydney in Melbourne. Da ne bi prišlo do kaosa, so se odločili, da ne bo ne Sydney in ne Melbourne glavno mesto, ampak bodo raje zgradili eno mesto, ki bo glavno mesto cele države. In tako se je rodila Canberra.
Mesto je zelo pregledno, tako da sva se hitro znašla. Skoraj čisto ob avtobusni postaji je slovenska ambasada :D Tako da sva najprej šla pogledati to. Sicer nisva mogla čisto zraven, ker stavbo ravno prenavljajo, ampak vseeno nama je bilo zelo zabavno.
Potem sva se odpravila raziskovat po mestu. Canberra ima dva centra, enega političnega in enega „normalnega“, kjer so trgovine, lokali in ostale stvari, ki so ponavadi v centru mesta. Vsak center je na svoji strani jezera in povezana sta z dvema širokima mostoma. Ko prečkaš katerega koli od teh dveh mostov, najprej prideš do starega parlamenta, ki je bil provizorično zgrajen, da opravlja funkcijo parlamenta, dokler ne zgradijo „pravega“, ki so ga kar dolgo gradili in je tudi bil zelo drag (zato so prebivalci še zdaj jezni).
Stari parlament
Avstralski grb: za simbol so izbrali kenguruja in emuja, ker sta značilna za Avstralijo in ker sta to živali, ki vedno hodita le naprej :) (fizično nista sposobna hoditi nazaj)Novi parlament je na vrhu majhnega grička v sredini političnega centra in od zunaj izgleda bolj kot kakšna galerija moderne umetnosti kot pa kot parlament. Ima štiri krake, ki se raztezajo daleč narazen, na vrhu pa nek špic, iz katerega se dviga 81 metrov visok steber z avstralsko zastavo. Moram reči, da ne daje ravno takega vtisa, kot bi ga človek pričakoval od parlamenta, ker ne deluje ravno resno.
Novi parlamentOd znotraj pa je zelo lep, ima dve dvorani za razne seje in eno čudovito dvorano za slavnostne prireditve. Ko sva bila tam, je v eni od sejnih dvoran ravno potekalo zasedanje in tako sva lahko šla gledat in poslušat. Šlo je za to, da lahko trenutni vladi ministri in poslanci in ostali pomembneži zastavijo 20 vprašanj (vlada ne ve, kakšna vprašanja bodo) in potem mora vlada odgovoriti oz. se izmazati. Bilo je zelo zabavno in zelo zanimivo. Večinoma se je šlo o zdravstvenem sistemu in bolnicah. Predsednika vlade so ves čas obtoževali, da se ni držal obljub iz svoje volilne kampanje in da je izgubil zaupanje ljudi. Ko je predsednik vlade govoril, se je polovica (verjetno tisti, ki so v opoziciji) ves čas nekaj pritoževala. Na glas so godrnjali, se mu posmehovali, vse vprek govorili, kaj si mislijo in vse skupaj je bilo bolj podobno kakšni osnovnošolski debati, kot pa diskusiji v parlamentu. Ampak tak imajo sistem in predsednik vlade se ni oziral na to in je nemoteno govoril, dokler ni povedal svojega. Na čelu vseh je sedel Mr. Speaker (nisva uspela pogruntati, zakaj se mu tako reče, ker je govoril še najmanj od vseh, tako da ime Speaker ni ravno logično), ki je očitno tam zato, da vzdržuje red. Ko so godrnjavci postali preglasni, jih je umiril. Tisti, ki je imel besedo (tisti, ki je odgovarjal na vprašanje), pa je ves čas naslavljal tega Speakerja, kot da poskuša njega prepričati v to, kar govori. Moram malo pobrskati po internetu (ko ga bom končno uspela najti), da ugotovim, kakšen je sistem, ker je očitno kar zanimiv. Končni zaključek pa je, da se politiki očitno povsod po svetu kregajo o istih stvareh in si očitajo iste stvari.
Ko sva zapustila dvorano, sva šla še na streho parlamenta. Na strehi je namreč posejana trava, na kateri je zelo udobno sedeti in tako lahko občuduješ razgled na mesto, ker se vidi čez oba mosta na drugo stran jezera in takoj postane jasno, da je bilo celo mesto zasnovano naenkrat, preden se je začela gradnja, ker so vse ulice zelo sistematične in tudi tadrugi „nepolitični“ center je zelo sistematičen in premišljen. Ulice in ceste so zelo široke, povsod je veliko dreves in zelenih površin, ki skupaj tvorijo različne vzorce in vse skupaj deluje zelo umirjeno in urejeno. Večina cest je speljanih krožno, tako da od daleč izgleda, kot da je na vsakem koncu mesta en velik polž. Verjetno najvišja točka je vrh stebra na strehi parlamenta, na katerem visi avstralska zastava, tako da res deluje tako, kot da parlament s svojega grička nadzira celo mesto. Kot celota deluje zelo simpatično in ni mi jasno, zakaj gre tako malo ljudi pogledati Canberro (pregledala sem kar nekaj programov različnih turističnih agencij in skoraj nobena ne gre v Canberro, če pa že, se pa bolj kot ne samo peljejo skozi).
Z vrha parlamenta sva se nato odpravila nazaj na drugo stran jezera in med potjo skozi park opazovala raznobarvne papagaje, kako po travi brskajo za hrano. Prav hecno je poleg golobov v mestu povsod videvati papige :D V centru sva poiskala trgovino s hrano in našla sva supermarket Aldi (pri nas se imenuje Hofer, drugače pa gre za isto verigo). Kasneje sva ugotovila, da imajo tudi Spar. V Novi Zelandiji ni nobenih takih trgovin, ki bi bile tudi pri nas (razen Harvey Norman), tako da se nama je to odkritje zdelo kar zanimivo.
Ker sva imela še nekaj časa (namesto prenočišča sva si namreč rezervirala dva sedeža na avtobusu za Melbourne), sva šla na pivo, kasneje pa nazaj na avtobusno postajo, kjer sva igrala Tantrix in čakala polnoč (takrat namreč pelje najin avtobus, ki v Melbourne prispe ob 8h zjutraj). Dan je bil zelo naporen, ker nisva mogla nikjer pustiti nahrbtnikov (nisva imela prenočišča, zato sva jih morala nositi s seboj). Posledica tega so zelo boleče rame, ker sva prehodila kar veliko razdaljo (od enega do drugega centra in nazaj sploh ni tako blizu kot izgleda na zemljevidu :S). Na srečo sva jih vsaj za tisti čas, ko sva bila v parlamentu, lahko pustila v njihovi varovani garderobi, tako da sva bila kar vesela njihovih „varnostnih ukrepov“.
Ni komentarjev:
Objavite komentar