Jaz sem imela najprej majhen problem, kako zlesti v zorb, ker očitno guma pri odprtini ni bila dovolj mokra in nisem mogla zdrsniti noter. Tako sem obtičala nekje na sredini, z rokami v zorbu in nogami zunaj. Tal z nogami nisem več dosegla, zato se nisem mogla odriniti, z rokami pa tudi nisem imela oprijema, ker je žoga od znotraj čisto gladka. Tako sem "plavala" po zraku, dokler niso malo nagnili žoge, da sem lahko zlezla noter. Vse skupaj je zgledalo zelo smešno (Rene me je snemal, tako da sem lahko kasneje občudovala svojo spretnost :P). Potem sem se kotalila po bregu dol po kar nekaj ovinkih in me je premetavalo po celi žogi, tako da na trenutke res nisem prav vedela, kako sem obrnjena. Bilo je fenomenalno :D Potem je bil na vrsti Damjan, ki ni imel niti najmanjših problemov s vstopom v zorb (kakšna sramota za mene :D) in se je tudi blazno zabaval pri vožnji dol, ker se je še v žogo videlo, kako se mu smeji. Skratka zorb je vreden svojega denarja, čeprav je zadeva 47 dolarjev na vožnjo (23,5€). Po vožnji sem se ravno hotela iti preobleči iz kopalk, ko mi je Jamie rekel, da krvavim in takrat sem opazila, da mi po boku dol teče kri. Zgledalo je zelo boleče, čeprav nisem sploh nič čutila. Očitno sem se med tem ko sem lezla v zorb malo vrezala na tistem mestu kjer imam znamenje in mi je kar precej tekla kri. Vsi okoli mene so me tako prestrašeno gledali, da sem že razmišljala kako bi lahko izsiljevala, da mi naj dajo eno vožnjo zastonj ali pa jim preženem vse stranke :D Ampak sem šla prosit samo za obliž in ženska na blagajni mi je zelo prestrašeno in zelo hitro prinesla dva obliža. Na srečo je samo zgledalo grozno, ker bolelo me ni niti malo.
Po zorbu smo šli v mesto. Rotorua ima čudovito jezero, ki je zelo veliko in ima na sredini majhen otoček (čisto tako kot da bi zelo povečal naše blejsko jezero).
Z Damjanom sva po vodniku poiskala zanimivosti mesta in se odločila, da bova šla na krožni ogled, ki je začrtan na zemljevidu. Prišla sva samo do polovice ogleda, ker sva naletela na maorsko vas, v kateri se je ravnokar začenjal voden ogled in tako sva se jim pridružila. Vodnik je bil Maor, ki je razlagal vse mogoče o njihovih navadah, življenju in od kod izvirajo. Vsako maorsko pleme ima malo drugačne navade. Na primer pri tem plemenu je v navadi, da ženska vedno hodi pred moškim, ker hočejo na ta način izkazati spoštovanje do žensk. V nekem drugem plemenu je navada, da ženska vedno hodi zadaj, da jo lahko mož varuje. Ponekod hodita eden ob drugem, da izkazujejo enakovrednost. Vsem plemenom pa je skupno to, da imajo ženske zelo veliko veljavo in so zelo spoštovane. Vodnik je tudi rekel, da so se Maori v preteklosti bojevali malo za ozemlje, predvsem pa za ženske, ker če ima pleme veliko ozemlja in premalo žensk, bo celotno pleme izumrlo. Maori očitno znajo logično razmišljat :)
Tu je slika njihove tradicionalne hiše
Na vrhu je upodobljen njihov skupni prednik, ki je po legendi prvi prišel na Novo Zelandijo (vodnik je ob vsaki priložnosti omenil, da ni bil heroj, je pa bil tat in velik ženskar). Vse njihove hiše so posvečene nekomu. Hiša pravzaprav predstavlja osebo, ki ji je posvečena. Obe stranici strehe sta roki, na koncu so izrezljani tudi prsti. Drog na sredini predstavlja hrbtenico in v hiš je na sredini še en takšen drog, ki predstavlja srce. To je osrednja stavba v vasi in je najpomembnejša in najbolj sveta od vseh. V njej imajo možje govore, vendar moraš biti izbran, da lahko govoriš, kar pomeni, da je to velika čast. Govorijo lahko samo možje, ker je to lahko zelo nevarno in nočejo tvegati svojih žen. Med govorom lahko namreč nehote koga užališ in potem te ima on pravico izzvati na dvoboj do smrti, kar pa ni ravno za ženske. Maori so zelo bojeviti in zelo zamerljivi, ni ravno dobra kombinacija, če si na napačni strani.
Njihovi tipični "kipi" so takšni
Kip pravzaprav kar dobro odraža, kako Maori izgledajo. Vsi so precej potetovirani. Po obrazu se sicer sedaj ne tetovirajo, ker je družbeno to bolj nesprejemljivo, včasih pa so se tetovirali tudi po obrazu. Tetovaže pri moških so prikazovale, s koliko ženskami je spal, koliko bojev je zmagal in podobno. Tudi vzorec tetovaže je pomemben, ker ima vsako pleme malo drugačen vzorec, zato se med drugim prepoznavajo po tetovažah.
Ogled vasi je bil zelo zanimiv. Maori, ki vodijo te oglede dejansko živijo v vasi, zato so ogledi možni samo nekaj ur na dan. Ogledi so ponavadi 30 dolarjev na osebo, ta vikend pa so imeli oglede brezplačno, lahko si jim pa dal donacijo, če ti je bilo všeč. Midva sva jim dala 10 dolarjev, ker so res dobro organizirani in je res vredno ogleda.
Po tem ogledu sva bila že malo pozna, ker smo bili z Renejem in Jamiejem zmenjeni pri avtu in tako sva šla pogledati samo še glavno ulico v mestu in hitro nekaj pojedla, da naju nebi predolgo čakala. Prvotno je bilo v načrtu še, da bi šli do tistih blatnih vrelcev, v katerih se lahko kopaš, ampak meni je še vedno tekla kri, če sem snela obliž, zato sva se z Damjanom odločila, da bova raje šla naslednjič, ko bova potovala na jug, ker bova v vsakem primeru morala iti tam mimo. Dan je bil čudovit tudi brez blata in Rotorua je vsekakor mesto, ki ga je nujno treba videti, če si v Novi Zelandiji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar