Zjutraj sva se odpravila proti Queenstownu, ki je prvo večje mesto odkar sva zapustila Wellington. Večje mesto sicer še vedno ne pomeni, da je veliko, ampak ima celo 8500 prebivalcev, kar je za trenutne razmere že kar precej. Pred Queenstownom pa sva se ustavila še v mestu Arrowtown, ki je znano po svoji zlati zgodovini. Skozi mestece namreč teče reka Arrow, v kateri je še vedno mogoče najti zlato, ampak niti približno ne toliko, kot ga je bilo nekoč, v času zlate mrzlice, ko so trume iskalcev zlata drle tja v želji po bogastvu. Mestece je izredno prisrčno in veselo, tako da človek kar takoj postane dobre volje. Pri turističnih informacijah si lahko sposodiš posodo za iskanje zlata in poskusiš srečo v reki. Najti je sicer mogoče samo čisto majhne drobce zlata, ampak bolje to kot pa nič. Midva sva seveda šla in sva potem šarila po vodi in rila po blatu in se neizmerno zabavala. Sicer nisva nič našla, tako da bova očitno morala najti kak drug način da obogativa, ampak bila je enkratna izkušnja. Je pa povsod po peščenem dnu mogoče videti zlati prah, tako da zlato definitivno je prisotno.
Sama reka je čisto plitva, voda sega nekje do kolen, ampak ima na nekaj mestih kar močen tok, tako da je treba precej previdno hoditi čez, ker ti lahko hitro spodmakne nogo in padeš v ne preveč toplo ampak kristalno čisto vodo.
Ob reki je možno videti tudi ostanke kitajskega naselja, v katerem so živeli, kdo bi si mislil, Kitajci. V času zlate mrzlice so prišli sem, ker so imeli tu vseeno boljše možnosti kot pa doma in so imeli kot iskalci zlata možnost zaslužiti skoraj do 5x več.
Pozno popoldan sva se odpravila v Queenstown, kjer sva se spet udobno namestila v hostel in z veseljem ugotovila, da imajo brezplačen internet :D Očitno sva res prišla malo bolj v civilizacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar