No včeraj sva si ogledala Napier in mestece je res lepo. Stavbe so lepe, celo mesto je v enotnem stilu (ni čudno, ker ga je leta 1931 precej zdelalo, ker so imeli strahovit potres, ki je iz morja dvignil dodatnih 40 kvadratnih kilometrov, tako da so ga takrat tako rekoč na novo zgradili). Kratko vožnjo iz mesta je Rt ugrabiteljev, ki je svoje ime dobil po tem, da so tam lokalni Maori poskusili ugrabiti sina Cookovega prevajalca - na srečo jim ni uspelo. Celotna obala je čudovita, drobno črno kamenje in črn pesek, vse skupaj ima nek poseben čar. Je pa res, da je precej težko hoditi po tej plaži, ker se precej pogreza.
Poleg mesta sva si ogledala tudi najstarejšo vinsko klet, kjer so imeli brezplačno pokušanje njihovega vina, tako da sva lahko poskusila 7 različnih vin in res niso zastonj na tako dobrem glasu. Vonj in okus sta sicer drugačna od evropskih vin, ampak vsa, ki sva jih poskusila, so bila zelo dobra. Vse skupaj se nahaja v bivšem samostanu, ker so to "ustanovili" menihi iz Francije. Zgradba je neverjetno lepa, so pa imeli precej težav zaradi potresov in nekajkrat so izgubili veliko količino vina, ker se je med potresom vse razbilo in tudi zgradbo so morali kar nekaj popravljati.
Iz Napierja sva se odpeljala proti jezeru Taupo. V okolici so namreč termalna območja, ki sva si jih še želela ogledati preden se vrneva k Reneju. Zvečer sva si ogledala enega od termalnik parkov, ki je bil na nekaj delih poplavljen in zato sva hodila kar bosa. To se je izkazalo za precej dobro, ker sva tako ugotovila, da je zemlja ponekod zelo vroča, do take mere, da ne moreš stati na mestu. Bila je zanimiva izkušnja.
Potem sva se odpeljala proti drugemu termalnemu območju, kjer sva prespala ob jezeru in se danes zjutraj lotila raziskovanja. Ta del je bil izjemno lep. Od povsod se je kadilo, tekli so potočki vroče vode in od vseh mogočih alg in mineralov se vse naokoli prelivajo najrazličnejše barve. Prišla sva tudi do termalne jame, ki ima na dnu čudovit smaragdni tolmunček. Ko sva prišla do dna jame, me je prav presenetilo, kako topla je voda v tolmunčku. Za vodo je značilno tudi, da lahko v njej očistiš nakit, ker je malo kisla.
Še ena zanimiva stvar pri tem termalnem območju pa so gejzirji. Tam sta dva večja in nekaj manjših gejzirjev in zelo zanimivo je gledati, kako vrela voda bruha iz tal. Gejzir, ki je bil aktiven takrat, ko sva bila tam, je dosegel višino kakšnih dveh metrov. Je pa tam še en, ki ne izbruhne tako pogosto, ko pa izbruhne, doseže višino do 8 metrov. Tega sicer nisva videla bruhati, ampak vseeno je bilo lepo.
Ko sva si vse temeljito ogledala, sva se odpeljala proti Rotorui in potem naprej proti Taurangi in Mount Maunganui, kjer se bova zdaj lahko malo odpočila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar